Začetki bobnarske skupine segajo v leto 1997. Idejo, ki je prišla s strani Jožeta Ojsterška in Ivana Medveda, je takratni upravni odbor godbe podprl kot konstruktivno in produktivno. Prvi strokovni mentor skupine je bil prof. Lojze Pirnat, ki je bil takrat tolkalec v Orkestru slovenske policije, sedaj pa uči v Glasbeni šoli Domžale. Skupina je bila glede na vrsto instrumentov sestavljena po tako imenovani »škotski postavitvi«.

Prvotna zasedba

Prvotno zasedbo so sestavljali Matjaža Topole in Boštjan Gradič na malem bobnu, Miha Dergan, Gregor Zalokar in Rok Marguč  na tenor bobnih, Silvo Oblak na bas bobnu in Gregor Klezin na činelah. Vodja skupine je bil Matjaž Topole – malce zaradi karizmatičnosti, realno gledano pa predvsem zato, ker je edini zaigral tremolo in je imel opravljeno nižjo glasbeno šolo iz tolkal.

Prve vaje

Mentor, prof. Lojze Pirnat, je za skupino napisal skladbo Rock Marš, igrali pa so še Ameriški marš. Po nekaj skupnih vajah, ko je igranje že začelo dobivati neko podobo, so sledile prve vaje skupaj z mažoretno skupino, kjer so začeli izvajati prve enostavne koreografije. Kljub vzpodbudnim začetkom se je takratno sodelovanje z mažoretno skupino prekinilo.

Nov mentor

Po dveh letih sodelovanja je skupino zapustil strokovni mentor in sledilo je obdobje mrtvila in stagnacije skupine. Po nekaj mesecih so se ponovno začele vaje, tokrat pod vodstvom novega mentorja – Dušana Beravsa. Ta je začel z vajami, ki so dajale poudarek predvsem na tehniki igranja. V tem obdobju je bobnarska skupina doživela prve spremembe. Skupini sta se pridružila Gašper Salobir, sedanji dirigent in umetniški vodja Laške pihalne godbe, ter Bogo Klezin. Sledil je legendarni nastop na pustnem karnevalu v Monfalconeju, ki je trajal kar nekaj ur. Bobnarska skupina je prevzela na svoja pleča večji del igranja v povorki, ki je bila dolga kar nekaj kilometrov. Ob zaključku dneva ni manjkalo krvavih žuljev, oguljenih prstov, zlomljenih palic in bolečih ramen.

Pomladitev skupine

Po odhodu drugega mentorja je ponovno sledilo zatišje vaj in nastopov. Sledilo je turbulentno leto, ko je godbo in bobnarsko skupino zapustilo kar nekaj članov. Ponovna oživitev skupine je bila zaupana Mihi Derganu, od stare skupine pa je poleg njega ostal le še Gregor Klezin. Skupina se je precej pomladila, Miha pa je v njo vključil precej deklet. Skupino so še vedno po večini sestavljali člani in članice godbe in mažoretne skupine. Strokovni mentor prenovljene zasedbe je postal Josip Mihelčič.

Povečevanje skupine

Prvi dve leti pod novim vodstvom sta bili naporni in burni. Število nastopov se je s časoma še povečalo, odziv publike je bil dober in bobnarje so opazili tudi mediji. Število novih »rekrutov« je bilo precejšnje in skupina čedalje večja, zato je bilo potrebno neprestano improviziranje pri sestavu in instrumentih. Tako je sledil nov finančni vložek v nakup novih bobnov, na katere igramo še danes.

Napredovanje skupine

Skupino so tako sestavljali: pet malih bobnov, dva tenorska bobna, bas boben, dvojni prehodi in činele in multifunkcijski instrument. Kljub nekaterim dvomljivcem znotraj godbe je skupina v kratkem času precej napredovala. Za prelomna trenutka sta se izkazala dva: nastop skupine skupaj z godbo v »show« programu v Schladmingu in obisk poletnega tabora Mladi godbenik v Novi Gorici. Tam smo se soočili s pravim kulturnim šokom. Spoznali smo nizozemski pristop in način igranja in nastopanja. Tuji mentorji so nam prinesli precej gradiva, ki je zaznamovalo naše ustvarjanje v naslednjih letih.